Poglavje 1 – Spoznavanje različnih oblik vključevanja učečih se

Pojem vključenost učečih se je večplasten in presega zgolj dejavnosti v učilnici/predavalnici, saj ima pomembno vlogo tudi pri spodbujanju osebne rasti, gradnji skupnosti in razvoju praktičnih veščin. Sodelovanje v zunajšolskih dejavnostih in aktivnostih v okviru upravljanja PIU učečim se omogoča, da svoje znanje uporabijo v resničnih kontekstih, razvijajo vodstvene sposobnosti ter vzpostavljajo smiselne povezave z drugimi učečimi se in osebjem.

Vključevanje učečih se zahteva strukturiran pristop, ki podpira učeče se na vseh področjih, ki so pomembna za njihovo učno izkušnjo. To pomeni, da vključenost učečih se ne sme biti omejena le na tista področja, kjer je njihova izkušnja najbolj neposredno vidna – kot so učni viri ter učni in izobraževalni proces – temveč tudi na teme, ki so za učeče se enako pomembne, kot so vrednotenje učečih se, usmerjanje in zagotavljanje kakovosti. Slika spodaj prikazuje ključna področja, ki so pomembna za učno izkušnjo učečih se in s tem za učinkovito vključenost.

Različna področja, ki sestavljajo učno izkušnjo učečega se, kot tudi njegovo celotno izkušnjo, je mogoče razvrstiti v štiri glavne skupine:

1. Upravljanje in vodenje

Sodelujoče vodenje omogoča učečim se, da prevzamejo vodilne vloge, kot so predsedniki učnih skupin, razredni predstavniki ali člani komisij. Njihova vključenost se pogosto razširi tudi na sodelovanje v institucionalnih in drugih odborih.

Vendar učinkovito sodelovanje pri upravljanju oziroma vodenju zahteva premagovanje izzivov, kot so hierarhične strukture, kulture odločanja in vrzeli v znanju. Pomembno je tudi prepoznati neformalne oblike sodelovanja, ki pogosto dopolnjujejo formalne procese. Vodenje je pomembno področje, kjer lahko sodelovanje učečih se vpliva na institucionalne politike, sprejemanje odločitev in projekte na vseh ravneh.

2. Poučevanje in učenje

Učna okolja omogočajo aktivno sodelovanje med učečimi se in izvajalci. Na primer, soustvarjanje učnih vsebin s strani učečih se jim daje možnost, da izrazijo svoje potrebe in predloge, kar zagotavlja ustreznejšo in bolj motivirajočo učno gradivo. Ta pristop ne le izboljša kakovost učenja, ampak tudi spodbudi aktivno vključevanje učečih se v oblikovanje lastnega izobraževalnega procesa. Ta sodelovalni pristop ne samo izboljša učno izkušnjo, ampak tudi opolnomoči učeče se, tako da postanejo aktivni udeleženci pri oblikovanju njihovega izobraževanja. Udejstvovanje je lahko pedagoško (izboljšanje učnih metod), kurikularno (oblikovanje vsebine tečaja) in zunajšolsko (obogatitev učnih izkušenj).

3. Zagotavljanje kakovosti

Aktivna vključenost učečih se v procese zagotavljanja kakovosti omogoča, da institucionalne prakse ustrezno odražajo potrebe vseh učečih se. Učeči se bi morali sodelovati na vseh stopnjah zagotavljanja kakovosti – od zbiranja povratnih informacij do skupnega oblikovanja izboljšav. Sodelovalni pristopi krepijo moč tako izvajalcev kot učečih se, saj omogočajo oblikovanje pomembnih partnerstev za dvig kakovosti izobraževanja.

Spodnja slika prikazuje različne oblike vključevanja učečih se v v zagotavljanje kakovosti, pri čemer opozarja na različne vloge, ki jih lahko prevzamejo v tem procesu.

4. Zunajšolske dejavnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Zunajšolske dejavnosti, kot so klubi, združenja in kulturne skupine, bistveno prispevajo k kreiranju skupnosti in občutka pripadnosti. Te aktivnosti pokrivajo širok spekter področij – od strokovnega razvoja do kulturnih prireditev – ter učečim se omogočajo povezovanje, osebno rast in uspeh.