Poglavje 2 – Odprtost

Odprtost je pripravljenost upoštevati različne perspektive, ideje in izkušnje brez predsodkov ali prezgodnjih sodb. Ta kakovost je ključna v izobraževanju, zlasti za ustvarjanje vključujočega okolja za učeče se iz različnih okolij. Odprto pedagoško osebje krepi sodelovanje s priznavanjem in spoštovanjem učečih se, kar vodi k dejavnemu sodelovanju in močnejšemu občutku pripadnosti.

Vendar lahko odprtost ovirajo kognitivne napake in osebne pristranskosti, ki lahko vplivajo na interakcije z učečih se, zlasti tistih s posebnimi potrebami. Prepoznavanje teh pristranskosti zahteva samorefleksijo in zavedanje, ki je pogosto povezano z družbenimi stereotipi in preteklimi izkušnjami. Obvladovanje pristranskosti vključuje nenehno prizadevanje, vključno s strokovnim razvojem in iskanjem različnih perspektiv.

Za spodbujanje odprtosti lahko pedagoško osebje z lastnim odnosom in vedenjem aktivno podpira raznolikost. To vključuje vključevanje različnih perspektiv v kurikulum, uporabo vključujočega jezika ter poudarjanje kulturnih razlik. Če učečim se omogočimo deljenje svojih zgodb, krepimo medsebojno razumevanje in spoštovanje. S tem se njihove identitete in prispevki cenijo, kar pozitivno vpliva na njihove akademske in družbene dosežke.