Na spodnjih povezavah vam predlagamo nekaj zunanjih gradiv, ki si jih lahko ogledate, da dodatno razvijete svoje znanje in veščine, ki so predstavljeni  v tem modulu:

• Zakaj so izobraževalne institucije sedaj bolj ločene kot v osemdesetih? https://www.ted.com/talks/sonia_park_why_are_schools_more_segregated_now_than_in_the_1980s?subtitle=en
• Potrebujemo vodstvo, ki se pogumno zavzemajo za vključevanje https://www.ted.com/talks/june_sarpong_we_need_leaders_who_boldly_champion_inclusion
• Program vključevanja v šole https://www.ase.org.uk/inclusion-in-schools-programme

Pomislite na posebne situacije v vaši izobraževalni instituciji. Ali poznate kakšnega učečega se, pri katerem opazite opozorilne znake težav z inkluzivnostjo? Napišite imena in priimke teh učečih se. Razmislite, kaj lahko storite in na koga se lahko obrnete, da jim pomagate.

Pomanjkanje inkluzivnosti v izobraževalnih institucijah PIU ima lahko znatne negativne posledice za učeče se, učitelje/predavatelje in izobraževalno okolje kot celoto. Te posledice lahko na splošno razvrstimo v nizke akademske dosežke, visoko psihološko stisko, negativno delovanje v odnosih, zmanjšane socialne in državljanske veščine ter krepitev sistemskih neenakosti.

Raziskave kažejo, da so učeči se iz marginaliziranih skupin pogosto slabši pri učenju v okoljih, kjer se počutijo izključene ali diskriminirane. Inkluzivne izobraževalne institucije spodbujajo občutek pripadnosti, kar je povezano z boljšimi akademskimi rezultati. (Walton in Cohen, 2011). Pomanjkanje vključevanja lahko ohrani vrzeli v dosežkih in omeji priložnosti za učeče se iz prikrajšanih okolij.

Izključenost in diskriminacija v izobraževalnih institucijah lahko privedeta do povečane stopnje anksioznosti, depresije in nizke samozavesti med učečimi se. Odsotnost vključujočih praks te težave pogosto poslabša, zlasti za učeče se s posebnimi potrebami, LGBTQIA+ ali tiste iz manjšinskih etničnih okolij (Crosnoe, 2011). Posledično lahko psihološka stiska ovira čustveno dobro počutje in socialni razvoj, kar dodatno vpliva na splošni uspeh učečih se poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Izobraževalne institucije, ki nimajo inkluzivnosti, so bolj nagnjene k ustvarjanju sovražnega okolja, vključno z ustrahovanjem, izobčevanjem in konflikti med vrstniki (Swearer et al., 2010). Sovražno izobraževalno ozračje spodkopava varnost učečih se poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter njihovo sposobnost, da se učinkovito vključijo v izobraževanje.

Institucije PIU igrajo pomembno vlogo pri pripravi učečih se za sodelovanje v raznolikih družbah. Pomanjkanje inkluzivnosti preprečuje učečim se interakcijo z vrstniki iz različnih okolij, kar omejuje njihov razvoj empatije, kulturne kompetence in veščin sodelovanja (Banks, 2016). Učeči se PIU lahko diplomirajo brez spretnosti, potrebnih za uspeh v večkulturnem okolju, kar vpliva na prihodnje delovno mesto in družbene interakcije.

Izobraževalne institucije, ki niso inkluzivne, pogosto ohranjajo sistemske neenakosti, kot so rasne, socialno-ekonomske razlike in razlike med spoloma. Te neenakosti lahko oblikujejo poti učečih se v odraslost, kar vpliva na njihove poklicne možnosti, ravni dohodka in socialno mobilnost (Ladson-Billings, 1995). Pomanjkanje vključenosti utrjuje družbene neenakosti, kar otežuje doseganje širših ciljev socialne pravičnosti.

V tem modulu ste izvedeli, kaj vključujejo različni pristopi k raznolikosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v smislu vključevanja in izključevanja premalo zastopanih učečih se. Raziskovali ste tudi različne kategorije premalo zastopanih učečih se, razumeli razlike med njimi, pa tudi omejitve sistemov kategorizacije glede na intersekcionalnost in edinstvene potrebe posameznikov. Nazadnje si lahko v spodnji prilogi ogledate glavne dejavnike, ki prispevajo k premajhni zastopanosti in izključenosti v sistemih PIU.

Povezave z drugimi moduli

Izzive omenjene v tem modulu lahko dodatno raziščete v modulih:

2 : Opozorilni znaki težav z inkluzivnostjo v razredu/predavalnici  in v izobraževalni instituciji

3 : Razumevanje vključevanja učečih se v PIU

4 : Občutek pripadnosti učečega se

OECD ponuja tristransko kategorizacijo za učeče se s potencialom za izključitev na podlagi zaznanih vzrokov težav pri doseganju funkcionalne učne sposobnosti:

• “Invalide“: invalidnosti ali okvare, povezane s senzoričnimi, motoričnimi ali nevrološkimi težavami na podlagi standardnih medicinskih meril.
• “Težave”: težave, ki nastanejo v interakciji med učečim se in izobraževalnim okoljem, kot so vedenjske ali čustvene motnje ali posebne težave pri učenju.
• “Slabosti”: slabosti, povezane s socialno-ekonomskimi, kulturnimi in/ali jezikovnimi dejavniki (OECD, 2008).

Znotraj vsake od teh kategorij je mogoče identificirati različne vrste premalo zastopanih učečih se. Večina učečih se s posebnimi potrebami je pogosto razvrščenih v kategorijo posebnih izobraževalnih potreb, kar običajno vključuje:

Vendar obstajajo druge premalo zastopane skupine, ki niso zajete v kategorizaciji PIP:

Pomembno je razumeti, da:

• Definicija “premalo zastopanih učečih se” je kontekstualna in se spreminja glede na državo, institucijo ter izobraževalno področje.
• Seznam premalo zastopanih skupin ni dokončen in se lahko razlikuje glede na klasifikacijske sisteme.
• Vsaka skupina in posameznik se sooča z edinstvenimi izzivi in potrebami, ki morda ne sovpadajo s temi splošnimi opisi.
• Posamezniki lahko pripadajo več skupinam hkrati, kar povzroča intersekcionalnost in več oblik izključenosti.
• Razlika med “mainstream” in “premalo zastopanimi” učečimi se je lahko zabrisana, saj lahko posamezniki kažejo značilnosti obeh.
• Status učečega se kot “prizadetega”, “ranljivega” ali “premalo zastopanega” se lahko sčasoma in zaradi osebnih okoliščin spremeni (KIC in OIC, 2023).