Poglavje 3 – Kritično razmišljanje

Kritično mišljenje je discipliniran proces analiziranja, ocenjevanja in sintetiziranja informacij za usmerjanje prepričanj ali dejanj. S spodbujanjem utemeljene analize in refleksivnega razmišljanja lahko pedagoško osebje ustvari prostor, v katerem se učeči se počutijo cenjene in opolnomočene, da delijo svoje zamisli. Ključnega pomena je tudi razvijanje spretnosti učinkovitega spraševanja.

Odprta vprašanja spodbujajo radovednost in od učečih se zahtevajo uporabo, analizo ali vrednotenje informacij, s čimer krepijo kritično mišljenje in jim pomagajo raziskati različne perspektive ter priti do lastnih zaključkov.

Poleg tega se je pomembno izogibati obsojanju ali izključevanju kakršnih koli idej v učilnici/predavalnici. Komunikacija brez obsojanja se osredotoča na dokaze in ohranja objektivnost. Ko komunikacija temelji na dejstvih namesto na čustvih ali domnevah, spodbuja kritično mišljenje in ustvarja varen prostor za izražanje učečih se poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Pomaga graditi zaupanje in spodbuja odprto sodelovanje, kar na koncu izboljša kritično mišljenje in komunikacijske sposobnosti učečih se.